Kuhinja je srce vsakega doma.
Kuhinja je srce vsakega doma. Tu se kuha, peče, reže, packa, včasih pa tudi debatira ob kavi ali kozarcu vina. Pa bodimo iskreni, ni boljšega občutka, kot ko iz pečice zadiši po sveže pečenih piškotih ali ko se iz lonca vali vonj domače juhe. Ampak ja, kuhinja je lahko tudi bojno polje. Ko se moka raztrosi povsod, ko olje špricne tja, kamor ne bi smelo, ali ko se v naglici skuha nekaj, kar bi bilo bolje, da ne bi nikoli ugledalo sveta.
Ampak ravno to je čar kuhinje. Ni važno, ali si profesionalni kuhar ali pa totalni amater, ki še vedno preverja, kako dolgo se kuha jajce na trdo. Kuhinja je prostor eksperimentiranja, učenja in tudi kakšnega neuspeha, ki pa je samo izgovor, da poskusiš še enkrat.
Vsak ima svoje trike. Ena babica prisega na skrivno sestavino v goveji juhi, nekdo drug bo vedno dal ščepec soli v sladke jedi, tretji pa bo zagovarjal, da testenine lahko kuhaš samo v vreli vodi in nič drugače.
Poleg hrane pa je kuhinja tudi socialni prostor. Kolikokrat se zgodi, da zabava, ki bi se morala odvijati v dnevni sobi, pristane prav v kuhinji? Ljudje se kar nagnetejo okoli pulta, nekdo brska po hladilniku, drugi nekaj reže, tretji pa samo sedi in uživa v dogajanju. Kuhinja ima tisto posebno energijo, ki vleče ljudi skupaj, pa naj bo ob pripravi kosila ali ob polnočnem obisku hladilnika.
Seveda pa kuhinja zahteva tudi čiščenje. In čeprav kuhanje večini predstavlja užitek, je pospravljanje čisto druga zgodba. Kup umazane posode, lepljivi pult in tisti zloglasni trenutek, ko ugotoviš, da si nekaj pustil preveč časa na štedilniku. Ampak hej, to je del procesa. Če ni malo nereda, pomeni, da nisi zares kuhal.
Jaz rada kuham, pospravljam pač ne. Zato imava z možem dogovorjeno, da eden kuha, drugi pospravlja, tako da se temu neljubemu opravilu zvito izognem. Kaj pa ti, kdo pri vas kuha?