Lektoriranje me je postavilo na realna tla
Od nekdaj sem si mislil, da je pisanje nekaj zame, oziroma, da mi to ne povzroča težav. Že v srednji šoli sem namreč bil vedno dober v pisanju spisov in raznih besedil, tako da mi je to dalo neko samozavest, da to znam. Prvo realizacijo pa sem nekako že dobil pri pisanju diplome. Takrat mi je mentor poslal povratno informacijo moje diplome, kjer pa me je opozoril na številne napake, ki jih delam. To pa me je čisto presenetilo, saj si res nisem mislil, da pišem narobe, oziroma da mi slog ne gre najbolje. Kljub temu pa sem se nato potrudil in sem lahko tisto besedilo ustrezno popravil.
Sedaj pa se v okviru svoje službe srečujem z kar nekaj situacijami, ko moram napisati kakšno besedilo za naše podjetje. Ko pa sem s tem začel, pa me je šef opozoril na to, da morajo biti besedila res odlična, kar se tiče sloga in vsebine in mi je zato tudi predlagal lektoriranje. Rekel mi je, da naj besedilo takoj, ko je končano, pošljem lektorju, ter upoštevam njegove povratne informacije.
Priznam pa, da se mi je to zdelo čisto nepotrebno. Na to je malo vplival moj ego glede pisanja. Ker pa je bilo to navodilo od šefa, pa sem seveda to naredil. Tedaj pa me je lektoriranje čisto presenetilo. Ko mi je lektor namreč poslal povratno informacijo, sem spet lahko videl, koliko napak delam. Slogovno reči namreč niso najbolje štimale. Zato pa mi je dal nekaj napotkov in nasvetov, na kaj moram paziti in kje delam napake. Ker pa sem dobil tudi popravljeno besedilo, pa sem lahko imel dober načrt, da sem videl točno kje je težava v mojem pisanju.
Tako pa mi je lektoriranje na dolgi rok v bistvu precej pomagalo. Končno sem se lahko dobro naučil, kako napisati tista korektna besedila, kar pa je bilo v moji stroki precej pomembno. …