Negovalka nudi pomoč na domu
Negovalka je oseba, usposobljena za nudenje pomoči na domu. Tovrstne programe nudenja pomoči izvajajo domovi za ostarele, centri za socialno delo ter drugi, samostojni centri pomoči na domu. Negovalka lahko deluje tudi zasebno in samostojno, neodvisno od nobenega zavoda. Delo negovalke poteka na domu osebe, ki ji nudi pomoč. Negovalke morajo biti vešče uporabe naslednjih gospodinjskih pripomočkov, ki jih vsakodnevno uporabljajo na domu pomoči potrebne osebe: štedilnika, pralnega stroja, pomivalnega stroja, čistilnih sredstev, opreme za dela po hiši, preprostih orodij in pribora, povezanega z osebno nego. Vsa našteta oprema je v večini primerov že doma pri oskrbovancu. Če ni, se v pogovoru z njegovo družino in z njim določi, ali se bo opremo dopolnilo. Še en delovni pripomoček za negovalko je avtomobil, s katerim se pripelje do doma uporabnika, ga z njim pelje na pregled k zdravniku, mu pripelje hrano ter gospodinjske pripomočke.
Negovalka je vodena s strani vodje, ki mu je dolžna poročati o opravljenem delu. Skupaj načrtujeta in razporejata delo ter ga ovrednotita. Delo negovalke je usmerjeno s strani različnih kodeksov etičnih načel. Poklic negovalke oziroma oskrbovalke je izjemno zahteven. Negovalka mora imeti znanja s področja gospodinjskih opravil, socialnega varstva in zdravstvene nege. Mora se znati hitro in pravilno odločati. Negovalka se mora za svoje delo več let usposabljati in pridobiti ustrezne izkušnje. Njeno psihofizično počutje mora biti stabilno, ne sme se spopadati z večjo zdravstveno težavo. Negovalka je potrpežljiva, vztrajna in fizično zmogljiva. Zaradi dviganja težjih uporabnikov je pomembno, da je njena hrbtenica zdrava.
Negovalka ima torej zelo zahtevno delo. Poleg tega mora imeti izrazito pozitiven odnos do sočloveka. Z uporabnikom mora biti sposobna navezati pozitiven stik. Uporabnika mora spodbujati k opravljanju samostojnih opravil, vendar mora znati dobro oceniti, kdaj je pravi čas za to. Znati mora poslušati uporabnika in prepoznavati, kaj potrebuje.…