Javni prevozi mi omogočajo hiter dostop do mesta

Predno sem opravil svoj izpit za avto, sem se vsaki dan vozil v Ljubljano z javnimi prevozi. To pa zato, ker sem živel na vasi, kakšnih 25 kilometrov stran od mesta, sem moral zato uporabljati javne prevoze. No tako pa je bil skoraj vedno, javni prevoz moje izbire, vlak. To pa zato, ker mi je bil vlak od vseh možnosti še najbolj dostopen, ter sem s tem lahko tudi kar hitro prispel v mesto.

Javni prevozi mi omogočajo hiter dostop do mesta

Poleg tega pa sem imel tudi kar dobre vozne rede, ki pa so mi omogočili, da po koncu šole, nisem rabil čakati predolgo, predno me je čakal prevoz domov. Poleg tega pa sem imel tudi na voljo vlake, ki so prispeli ravno pravi čas v Ljubljano, da nisem rabil predolgo čakati na začetek pouka.

Nato pa sem dopolnil 18 let, kar pa je pomenilo, da sem opravil izpit za avto, ter sem si nato tudi kupil svoj prvi avto. Tedaj pa sem komaj čakal, da se bom lahko v šolo začel voziti z avtom, saj sem si mislil, da bom s tem prihranil veliko časa.

No izkazalo pa se je, da je bilo bolje, če sem se kar držal javnih prevozov, oziroma vlaka. To pa zato, ker vlak ni bil vezan na to, v kakšnemu stanju je avtocesta, oziroma kakšna gneča je na njej. No ko sem se odpravil v Ljubljano z avtom, pa sem vedno naletel na gnečo, saj sem se odpravil ravno v času, ko so se ljudje odpravljali na ali pa iz službe. Poleg tega pa je bilo tudi težko najti parkirišče, tako da je to skozi čas postajalo kar tečno. 

Za zaključek pa je bil tudi bencin kar velik strošek, tako da sem se nato res kar držal javnih prevozov, vsaj kar se tiče šole. …

Šola vožnje in poškodovan gleženj

Ko sem že mislila, da se bo vse postavilo tako kot je potrebno in se je zame začela šola vožnje, ki sem jo tako dolgo odlašala, končno sem zbrala pogum, da sem sposobna, da bom enkrat vozila avto, pa sem se poškodovala. Kako sem bila jezna, vedela sem, da je šola vožnje za nekaj časa pozabljena. Namreč stopila sem narobe in si zvila gleženj. Do takrat sem naredila 4 ure vožnje in ravno ko sem se sprostila in zaupala vase, sem se poškodovala.

Najbolj je bilo zanimivo, da sem si to naredila, ko sem končala uro vožnje in stopila iz avta. Tam je bil robnik in jat ga nisem videla, stopalo se je zvilo noter in po bolečini sem vedela, da to ne bo dobro. Ko je to videl inštruktor vožnje, je ravno tako rekel, da se sedaj zame za nekaj časa šola vožnje končuje. Tisti trenutek sem bila v hudih bolečinah, zraven pa še pošteno jezna, ker sem vedela, da te štiri ure vožnje, ki sem jih naredila ne pomenijo popolnoma nič in šola vožnje, se bo po mojem okrevanju lahko začela znova, ker bo minilo kar nekaj časa, da bo moj gleženj zdrav, do takrat pa bom jaz spet čisto nepripravljena na vožnjo.

Doma sem vsak dan tarnala, kako grozno se počutim, zaradi bergel me je začelo boleti vso telo, ne samo gleženj, sedaj bom drugače gledala na ljudi, ki morajo uporabljati bergle, ker sem šele zdaj občutila na lastni koži, kako zelo delajo vse mišice telesa. Čakala sem vsak naslednji dan, da bi noga bila dobro in da bi se moja šola vožnje nadaljevala. Problem pa je bil ta, da sem si gleženj zvila zelo močno, ker nekaj dni enostavno nisem mogla niti na nogo. Tako sem vedela, da bo trajalo. Trajalo je tri tedne, da je moja noga bila čisto brez bolečin in da se je moja šola vožnje lahko nadaljevala. …