Menjava strešne kritine, ki jo je toča poškodovala

Dolgo vroče poletje. Temperature čez cel teden presegajo trideset stopinj celzija.

Pravo tropsko poletje, visoke temperature in visoka vlažnost. Morje je tako toplo, de ne nudi nobene ohladitve več, to lahko najdeš samo še v gorskih rekah, če imajo še kaj vode, zaradi suše so rečne struge večinoma prazne ali pa imajo bore malo vode. Posledica takšnega vremena pa so poletne nevihte in to kar hude. Pojavijo se nenadoma in so zelo silovite. Vsako leto hujše. Močni nalivi, orkanski sunki vetra in pa toča, pustošijo naokrog in uničujejo vse pod seboj, pridelke, hiše, tudi strešne kritine.

Menjava strešne kritine, ki jo je toča poškodovala

Zdaj je sonce, čez petnajst minut pa nemočno gledaš kako toča neusmiljeno prebija strešne kritine. Tudi včeraj, ko sva so popoldne vračala domov iz našega glavnega mesta, sva skozi okno avtomobila opazovala nevihtne oblake kako se združujejo v grozno gmoto polno vode in električnih strel, kako se pomika proti vzhodu države. Že tukaj, na njenem samem robi je bilo zastrašujoče, temperatura je takoj padala za deset stopinj, veter je neusmiljeno bičal in majal velika drevesa ob avtocesti, brisalci na avtomobilu so pri najvišji hitrosti komaj še uspeli brisati vetrobransko steklo. K sreči je kmalu spet posijalo sonce, nevihta je šla v nasprotno smer.

Doma sva zvečer pri poročilih na televiziji gledala koliko škode je naredila na drugem koncu države. Poškodovane so skoraj vse strešne kritine na tistem območju. Nevihta se je razvila v tako imenovano super nevihtno celico, ki je našem ozemlju še ni bilo. Sunki vetra so presegali hitrost avtomobilov, toča je padala v velikosti teniške žogice, strele so švigale kot za šalo in zanetile nič koliko požarov na hišah in gospodarskih poslopjih.

Najhuje je bilo čisto na vzhodu, ob meji s sosednjo državo, kjer so vse strešne kritine pogorele zaradi udara strele ali pa jih je poškodovala toča.…

Strešniki so neka pika na i pri hiši

Ko sva s fantom začela razmišljati o hiši sem bila zelo navdušena, saj bova imela končno nekaj svojega. Vedela sva da bo to zelo dolgo časa trajalo, da pride do realizacije, zato sva se za začetek začela samo pogovarjati o teh stvareh.

Pogovor je bil za naju zelo pomemben, da potem ne bi prišlo do kakršnihkoli problemov. Pogovarjala sva se o bedarijah če pomislim sedaj za nazaj. Govorila sva o tem kakšno želiva imeti hišo, kakšno bo pohištvo, koliko sob, kaj vse bova imela, kakšna bo streha, strešniki in podobno. So stvari, zaradi katerih se lahko v momentu odločitve močno skregaš. Tega si seveda nisva želela, zato sva delala plane postopoma, tako da sva bila na skupni točki in da sva razrešila zadeve, še predno sva začela graditi in še predno so problemi sploh nastali.

Strešniki in podobne stvari so seveda zelo pomembne za hišo. Potrebno je vedeti kakšni strešniki so primerni za hišo, glede na podnebje in vremenske razmerje in podobno. So stvari, za katere se ne zavedaš takoj, da so lahko problem, zato se tudi pogovarjava že v naprej.

Bila sem zelo vesela, da sva naredila skoraj vse plane ki sva jih potrebovala in sva dejansko pripravljena na gradnjo. Potem pa pridejo pogovori z banko in tam še nastanejo kaosi, zato hvala bogu sva svoje probleme in ideje rešila že na začetku, da se lahko sedaj ukvarjava s tem.

Strešniki so neka pika na i pri hiši

Potem pa se je seveda vse začelo. Krediti, zemlja, delavci in tako naprej. Šele sedaj se je začelo delo in res sva to težko pričakovala in pričakala. Trajalo je nekaj časa in res sva vesela, da lahko končno začneva. Trenutno gre vse kot po maslu, potrebno je le tako nadaljevati in hiša oziroma dom bo končno najin. Lahko bova mirno živela v hiši, ki bo samo najina. Komaj čakava.…

Streha in snegolovi

Vsak, ki živi tam kjer pada sneg, ve kaj so to snegolovi in vsekakor jih ima tudi na hiši, saj so nujno potrebni. Mi pa imamo soseda, ki za to ni poskrbel in čisto vsako zimo imamo z njim en velik problem. Namreč, ko zapade sneg je potrebno očistiti cesto, to naredimo, a kaj ko na njegovi strehi niso snegolovi in takoj ko je možno, na cesto pade čisto celi sneg iz njihove strehe. Pa bi bilo še čisto ok, če bi se tega zavedali in bili toliko vljudni, da bi potem ta sneg dali stran, vendar ne, oni samozavestno sneg pustijo na cesti in mi spet ne moremo mimo. Kajti ne vem kaj so razmišljati, da snegolovi niso na njihovi strehi. 

Problem je v tem, da ko sneg pade iz njihove strehe, ta sneg pade na cesto, kjer je klanec in ti z avtom ne moreš gor, dokler ga ne očistiš, če pa pade slučajno malo snega, pa se ta začne taliti in cesta zamrzne in potem je še večja nevarnost, če pelješ po tej klančini. Ampak njih to ne zanima, da bii poskrbeli in očistili cesto, kaj šele, da bi bili snegolovi na njihovi strehi.

Nekako smo se sprijaznili z tem, ker nočemo kreganja, vendar ko že ravno skidaš zapadli sneg in se nekam odpelješ in potem ko prideš nazaj in je polno snega na cesti, zaradi tega, ker njim pade iz strehe, ker snegolovi niso na njihovi strehi, verjemite, da vam dvigne pokrov in ste jezni. Je pa še ena stvar, naj gre mimo otrok in ko bo začelo grmeti, se sploh ne bo zavedal kaj se dogaja in lahko ta sneg prileti ravno na njega, ker za drage sosede snegolovi niso pomembni, ker parkirajo avte zgoraj. 

Dragi ljudje ne morete biti tako egoistični, kajti varnost je na prvem mestu in snegolovi so ravno zato na strehah.

…